SPUST (PROLAPS) MEDENIČNIH ORGANOV

 

PROLAPS ORGANOV

M. Levator ani (LA) in vezivna tkiva zagotavja podporo medeničnim organovm. Te strukture pritrdijo maternico in nožnico na bočne stene medenice. LA zagotavljajo ustrezno dvigovanje in zapiranje ter se bojujejo proti silam, ki delujejo na medenino dno. Če so mišice oslabljene se zmanjša učikonkovitost le teh in poveča se priložnost za spust medeničnih organov. Če so vezivna tkiva podaljšana / ohlapna, ne morejo ustrezno podpirati organov. Sestava dobro podprtega medeničnega dna je uravnotežen sistem pritiskov in obremenitve,  aktivne in pasivne spermembe podpornih struktur pa lahko začnejo izpodbijati to ravnovesje.

MEDENIČNA OPORA SE ČEZ DAN SPREMNIJA

Stopnja spusta se lahko spreminja glede na:

Nosečnost

Vsebinočrevesja / mehurja

Nedavna telesna aktivnost

Hormonska sestava

Faza v menstrualnem ciklusu

Čas dneva

Sprememba položaja

Zavestno aktiviranje medeničnega dna

Kaj bi lahko (potencialno) povzročilo spremembo položaja, kar bi privedlo do zmanjšanja spusta?

Obstaja več dejavnikov, ki bi lahko vplivali na podporo medeničnega dna

Podpora medeničnega dna (MD), je v veliki meri odvisna od mišice (LA). Ko mišice oslabijo ali so poškodovanje za zmanjša  njihova sposobnost krčenja in s časoma lahko to privede do prolapsa. Izboljšanje mišične moči lahko izboljša njeno funkcijo. Cilj treninga mišič MD je izboljšati tonus mišic/ mišičnih skupin in jih pripraviti do tega, da opravijo svojo fukcijo, ko jih potrebujemo. Za to kot vse druge mišice potrebujejo: Moč, vzdržljivost, koordinacjo … Te izboljšave se zgodijo, ko je živčno-mišična povezava učinkovita in ko mišica hipertrofira (poveča se ji volumen).Če so se medenični organi spustili zaradi oslabljene muskulature MD, bi morala ta krepitev teoretično ponuditi večjo oporo medeničnega dna. Trenutne raziskave pa nam ne povedo, v kolikšni meri.

Spremembe vezivnega tkiva medeničnega dna

Poleg bolj “aktivne” opore, ki jo zagotavlja muskulatura, ima medenično dno tudi bolj “pasivno” oporno strukturo, ki jo zagotavljajo vezi in fascialne strukture. Poškodba teh struktur ima lahko vlogo pri razvoju prolapsa. Kaj igra večjo vlogo pri prolapsu je isto kot bi se vprašali katero rezilo ima večjo vlogopri škarjah. (Delancey, 2016). Pri tistih s prolapsom so ligamenti bolj podaljšani kot pri tistih brez prolapsa. Pri ženskah s prolapsom je v mirovanju  Kardinalni ligament je 20% daljši v primerjavi z ženskami z normalno podporo in se med pritiskom podaljša za 30mm ( pri ženskah s prolapsom)  v primerjavi s 15 mm spremembo, opaženo pri ženskah brez). (Delancey, 2016). Mehur, sečnica ter nožnica in maternica so na medenične stene pritrjeni s sistemom vezivnega tkiva, imenovanega endopelvična fascija. Ta fascialna zgradba je neprekinjena ovojnica fascije in je občutljiva na poškodbe zaradi poroda, ponavljajočih se obremenitev itd. Lahko vplivamo na opore vezivnega tkiva medeničnega dna? Nekaj ​​obremenitev vezi in fascialnih struktur se bo zgodilo z mišičnim krčenjem, vendar je njihova sposobnost prilagajanja veliko bolj omejena kot mišic medeničnega dna. Če imamo manj neposredne interakcije s temi bolj pasivnimi oporami, je manj verjetno, da bi aktivnosti, kot je trening mišic medeničnega dna, povzročila bistveno ali neposredno spremembo podpornih struktur vezivnega tkiva. Potrebno pa je preprečiti nadaljne raztezanje vezi: boljše delovanje muskulature, zunanja podpora in spremembe drže lahko povzročijo manjše obremenitve vezi medeničnega dna. Pomislimo na gumico, ki že leta zadržuje nekaj težkega; lahko si predstavljamo, da je njena sposobnost vzmeti nazaj oslabljena), vendar razvoj večjih podpornih struktur verjetno ublaži ta učinek do določene mere.

 

CISTOKELA

Predstavljajte si, da so mišice medeničnega dna kot viseča mreža.

-Pri ženskah ta drži 3 organe: mehur, maternico in rektum.

-Mreža mora biti, močna in trpežna.

-če je mreža šibka, raztrgana ali razvlečena, ne daja opore organom.

-Organi lahko padejo ven skozi vaginalni kanal.

-Temu rečemo prolaps medeničnih organov.

-Cistokela je zdrs mehurja skozi vaginialni kanal.

Poznamo več faz prolapsov. 1, 2 in 3. Več kot 50% žensk, ki rodi ima prolaps organov, ta procent se poveča, če imate več nosečnosti.
Sliši se kar grozno ane? AMAPAK, nič kar se ne da pomagati.

Pameten program po porodu, lahko pomaga. Pri kvaliteti življena in simptomih ter vas spravi nazaj k normalnemu življenju.
⁣⁣⁣⁣Program ima naslednje učinke na mišice medeničnega dna:

• Krepi mišice medeničnega dna
• skrajša dolžino mišic
• dvigne vrat mehurja
• Dvigne rektum

Trenira mišice da:

• se pravilno krćijo
• se popolnoma sprostijo
• so aktivne v pravem času
• so sproščene ob pravem času

Kontaktirajte me na nusa.gnezda@gmail.com

Betschart, Cornelia & Wisser, Josef. (2017). The Effect of Pregnancy on the Pelvic Floor:. 10.1007/978-1-4471-6711-2_4.

Brækken, I. H., Majida, M., Engh, M. E., & Bø, K. (2010). Can pelvic floor muscle training reverse pelvic organ prolapse and reduce prolapse symptoms? An assessor-blinded, randomized, controlled trial. American Journal of Obstetrics and Gynecology,203(2). doi:10.1016/j.ajog.2010.02.037

DeLancey J. O. (2016). What’s new in the functional anatomy of pelvic organ prolapse?. Current opinion in obstetrics & gynecology, 28(5), 420-9.

Dietz, H.P. (2010) Pelvic floor muscle trauma, Expert Review of Obstetrics & Gynecology, 5:4, 479-492, DOI: 10.1586/eog.10.28