…še posebej na krožniku. Še dobro, da nisem občutljiva, ker poznam ogromno ljudi, ki se nebi nikoli dotaknili čudne zvite, lovkaste, mehurčkaste, pečene stvari na krožniku, kaj šele poskusili. Ti ljudje( mogoče si med njimi) zamujajo/te najbolj prefinjen okus jadranskega morja. Ker enostavno obožujem vse, kar se da v morju ulovit in vržt na krožnik me poleg vseh rib, ki mi jih največkrat speče ata, na vsake četrt leta pričaka najbolj okusnen stvor na krožniku. Res je, če dobro premisliš, kaj dejansko daješ v usta, je res malo čudno, kaj si je dejansko človek mislil, ko je prvič ulovil stvor podoben marsovcu, si ga skuhal ali spekel in pojedel..hmm res je mogel bit lačen, oziroma tisti dan ni ulovil niti ene ribe. No sedaj ko je hobotnica res specialiteta in je dostopna le redkim srečnežem, jo tudi jaz z veseljem pojem, pomažem in posrkam vse lovke. Tiste ki se zgražate nad tem, naj posvarim, da kar zgleda grdo, še ne pomeni da je zanič. Ker tudi prašič ni najlepše bitje na svetu, pa ga vsi jeste z največjim veseljem.
No in na ta lep sobotni dan me je pričakalo na križniku tole: Tele zadeve nisem naredila sama, za vse božanske okuse sta kriva Mama in ata. Svaka čast obema!
Recepta ne smem zaupati, vse kar lahko povem je, da potrebujete, jadransko hobotnico, krompir, olivno olje, še par zadev ki naj ostanejo skrite in zelo lačen želodček..buon appetit!
