Le kaj napisati v novoletni objavi ..hrana je vse!
Spet je Božič, čas ko vsi nekaj kuhamo in pečemo. In potem to jemo, kot da nam je zadnja hrana na svetu. Prenažiramo se vsega in se čez eno uro tolčemo po glavi in si govorimo kako smo blesavi in munjeni, ker se ne znamo kontrolirati. Nato obležimo na kavču, napol mrtvi in si govorimo, da nikoli več ne bomo jedli – Sploh…to je to, CRKNU bom s tem ko bom eksplodiru. :). Čez en teden…za novo leto se zgodba ponovi. Drugi dan bi šli vsi najraje v fitnes, a kaj ko je zaprt, prekovnejo vse, ker ne morejo porabit tega špeha, ki so si ga nabrali za praznike, komaj čakajo, da bo tretji januar, ko bo lahko 2 uri na tekaču, da ne govorim, da je nazadnje naredu počep v osnovni šoli. Zadnjič ko sem se vračala en dan po božiču domov, sem videla eno deklico kako laufa pri minus deset ob 10h zvečer?!? Hmm le zakaj? Da ne govorim o gužvi na fitnesu, ko so prazniki mimo, ko si vsi zadajo, razne zaobljube, kako bodo shujšali petinštirideset kil, postali zdefinirani in začeli furat najbolj zdrav način življenja… Dokler vidijo, da po 3h tednih vadbe ni rezultatov in si rečejo F*?”# – TO NI ZAME.
Vsako leto za praznike mi moja draga Mama Stanka -moja nona, da čokolado, navadno – brez vsega. In potem dobim še od drugih babic še več teh navadnih čokolad, ki so sicer super, samo kaj ko mi ponavadi stojijo v omari še pol leta in noben se jih ne dotakne, ker smo postali navadni razvajeni paglavci. Ne jemo več teh navadnih čokolad, tudi drugih ne, če ni Milka se je sploh ne dotaknemo…no nismo si sami krivi, če jih pa delajo z vsemi možnimi dodatki. Razumem pa, da moji noni to ni jasno in ko kupi navadno čokolado si ne predstavlja, da to pa ni najboljše, ker verjamem, da bi ona v mojih letih dala vse za en tak košček, pa ni imela, sploh ni vedela kak okus ima čokolada. Še ko sem bila majhna in ko je kdo od sorodnikov slučajno pohajal po Nemčiji in nam prinesel Milko z lešniki in je bil okus tak ,da te je iz vrglo iz stola, ko si jo v petih minutah uničil. To je bilo takrat, sedaj…je drugače. In sedaj sem malo improvizirala in reciklirala…V omari sem imela še nekaj mandljev, ogromno koruznih kosmičev, amarant, stare old school ledene kocke, ki mi jih je dala nona:)…In spermenila navadno čokolado, v lepe in okusne čokolatinčke, ki so zelo primerni za božična darilca. Pa takoooo lahko je vse skupaj.
Here they are:
Čokoladice z koruznimi kosmiči:
Nad paro stopite čokolado, ji primešate koruzne kosmiče. Maso zlijete na povoščen papir, naredite poljubne oblike, počakate da se čokolada popolnoma strdi. Opozorilo: Prste stran od tople čokolade, ker če ste zelo čokosnedi, ne bodo dočakali tega da se strdijo, ker je napol stopljena čokolada vredna greha!
Čokolatinčki z mandlji:
Isto naredite kot pri zgornjem receptu, jaz sem čokolado vlila v staro škatlo od bonboniere, tako da so postali moji čokolatinčki. Noter sem dala en mandeljček in dva koruzna kosmička…In še to..če otroci nočejo jest navadnje čokolade, jo stopite malo okrasite in vsi bodo navalili..tudi odrasli! Preverjeno!
Ledeni čokolatinčki – kako porabiti čokolatine ki jih noben ne mara:)
- Ledene čokolaice – kraš
- žlic sladke smetane
- mleti mandlji
- 2 žlici kokosove moke
- Kakav v prahu ali mleti lešniki…
Ledene čokoladice (ki jih noben ne mara), stopite nad vodno paro jim primešate toplo sladko smetano. Zmešate do gladkega, dodate mandlje ter kokos. Vse skupaj dobro premešate v gladko maso. Postavite v hladilnik za en dan, da masa postane trda. Drugi dan naredite čokolatinčke. Z čajno žličko oblikujete kroglice in jih povaljate v kakav, kokos, zmelete lešnike… simple ko pasulj. In najboljše je, da bodo vsi mislili, da je za kaj takega potrebna najmanj eno letna praksa v francoski kuhinji:)